Fotolov medveda. Tokrat žal ne.

Polna luna, malenkostna pooblačitev, govorice o vsakodnevnem lomastenju medvedke z mladiči okoli "češplje", nastavljene hruške in jabolka po njegovi trasirani poti, izrazita želja so bližnjem srečanju skosmatincem,... na koncu pa nič. :( V jok in na drevo pa vse igrače sabo. Ah ne, bi bil pa fenomenalen občutek srečati medveda v neokrnjeni naravi nekje Bogu za hrbtom in še dvakrat zavito v neznanko. A tam je lepo, tam je čudovito, tam je ... zares "back to the nature". Hišna številka 1 in konec poti :) Igriva dva fantiča in gospodar, vesele narave zgovoren in vitežko pogumen. Bojda je že večkrat zrl medvedu v oči. Če ni bilo medvedke, sem slikal pa tale dva koštrunčka sredi ovsa.
Mlajši...

...in starejši.

Gasilska.

Prav posebno je bil prikupen tale navihanček, fotogeničen in sila prijazen.

Čakamo medveda.

Vmes pa malo skačemo čez skakalnico. Sevda popolnoma neustrašno, da bi padli.

Včasih je potrebno popraviti otroški izum.

Vsi smo čakali medveda. Neustrašna muca nas je le mirno gledala in bohotila svoj šarmantni kožušček.

Pa poglejmo, če se kosmatinec kje skriva.

Luna se že dviga, svetloba prihaja. V popolni temi je pa strašen občutek. Vsak gib te asociira na kosmato zver.

Takole nekako je izgledal prizor, brez medveda. :)

Super avanturca. Mogoče ga ujamemo kdaj drugič.