2.6.07

Turčija 2006

Odložite pisala, čas izpita je potekel! Tako se je zaključilo poletno izpitno obdobje. Makroekonomija 2 pri profesor Marjan Senjurju je naredila piko na i. A vam še nekaj odbitega povem?! Ležim na senzacionalni plaži v Kemerju, v senčki itak, ker je bilo 45 stopinj, pijem afrodizični koktejl, misli se barvajo in meglijo.... Skratka floating atmosphere. Zadet od sonca, od koktejla, od odklopljenih misli in počitnic se sprehodim do cyber caffee-ja tako malo počekirat, če so rezultati... Pulz se je dvignil, oči zažarele in sline so se pocedile ker sem pomislil na Effesa. Senjur, see ya! Bodi dovolj....

Naslednje jutro via Brnik. My first time na avionu. Odhod v Turčijo, natančneje Kemer. Prva fotka je iz letališča v Kemerju.

Takole izgledajo številni rastlinjaki iz ptičje perspektive. Turčija pridela dovolj hrane za vse državljane. Imajo hudo dobre namakalne sisteme, čeprav si tega ne bi mislil. Vozili smo se skozi praza prostranstva kjer je bilo miljaužnt obdelanih njiv in vsaka ima svoj namakalni sistem. Cool!

S to fotografijo sem želel poudariti izjemno pereč problem bipolarnosti družbe, razslojenosti oziroma podobo pred in za masko. Hoteli rastejo kot gobe po dežju, vsak dan kakšen nov. Res hotelov je pa res ogromno. Posnetek je nastal v Antalyi, kamor smo šli na izlet (eno uro vožnje iz Kemerja). Skratka, vidi se, kako močno je ta del Turčije odvisen od turistične panoge. Vse živi za to. Vendar temna plat zgodbe je barakarsko naselje, revščina in neumorno prodajanje kiča, balasta in cenene robe napihnjenim Rusom.

Tovrstnih prizorov je kolikor želiš. Izredno veliko je ječmena iz katerega delajo Jeni Raki. Če kdo ne ve kaj je to, naj vam povem da je podobno Uzotu, Sambuki,... Janež cveti belo in tam so prav plantaže janeža. Na fotografiji lahko vidimo izrazito feralitno prst, polno železa.

Pamukale. Naravni spomenik, samodejni arhitekturni in umetniški vrhunec :) Se še spomnite posodic v Postonjski jami? No to je popolnoma ista zadeva, samo da je na površju. Od daleč vse skupaj izgleda kot vsemogočni kamnolom. Če se ne motim, je vse skupaj pod Unescovo zaščito, vendar ne bom dal roke v ogenj. Znamenitost si prihaja ogledaovat vsamogoča raja iz vsepovsod in ravno to je vzrok za oskrunjanje naravne dediščine.

Myra. V skalo izklesani grobovi. Oropani in zapiščeni. Poleg je ogromen amfiteater. Na takem kraju se ti misli malce zamrznijo, obrnejo in se introvertirajo. "Sem na nekdanjem pokopališču, tu so ljudje molili in gojili kontemplativni odnos do stvarnosti, do bližnjih." Ampak, včasih je grob zares veljal za nekaj mističnega. V Pamukalah je blizu naravnega apnenčastega arhitektonskega čudeža kar mrgolelo grobnic, izklesanih iz ogromnih skalnatih blokov. Se vidi, da tu že diši po Grški mitologiji, skrivnostnosti in mistiki.
Nogomet in borba za stranke. Večerni corso, trgovine in glavna ulica, lokali in velika platna kjer se gleda nogomet in pije Effes. Ne toliko zaradi nogometa, pač pa zaradi skorajšnjih spektaklov ob polčasih. Lokal pri lokalu. Turistov polno. A borba za vsakega gosta prežeta z erosom, predanostjo in smislom za show. Požiralci ognjenih palic, bruhanje ognja, turški ples po mizah, ples in šviganje okroglih lesketajočih ploščic na blagu okoli pasu... Žur!
Tkanine, tkanine, tkanine,... Prevleke za vzglavnike zares domiselne in kvalitetne. Luštno! Preproge. Izdelava na različne načine. Volna na volno, volna na svilo, svila na svilo. Cene od 50 do 50.000 €. Sprehajaš se po sobanah, kjer so stene prekrite s preprogami. Okoli tebe pa mrgoli prodajalcev, ki bi te na vsak način radi zvabili v svojo prodajalsko psiho kletko.
Sand city. Si predstavljate gradove Kralja Matjaža na Koroškem, kjer je vse narejeno iz snega? No, tukaj je vse narejeno iz peska. Res zanimivo. Všečen lightening, postavitev, motivi in sama ideja.

Prodajalci najverjetneje zlatnie, usnja ali tekstila, si ga jemljejo zares na izi. Takole se dva sosedna prodajalca ob dopoldanskih uricah krajšata čas z igro. Pijejo čaj, kramljajo in živijo s tokom časa.
Turčija dežela začimb in čaja. barve in vonjave. Okusi in skušnjave.
Pozdravček iz kraja Kemer. Hotel Turkiz, 5* Zares, splačalo se je!!!
Temperatura 45 stopinj. Vroče in tudi ponoči soparno. Na vsakem koraku ti ponujajo svež in naraven pristen sok iz pomaranč. ne daleč stran so nasadi pomaranč vrste Finike. Okusno! Zakaj je napisano v dolarjih? V Turčiji mrgoli Rusov. Bogati debelušni beloritneži pridejo in pokupijo pol Turčije. Napisi, cene, pozdravi in ogovarjanje prodajalcev... vse v ruščini. Ampak, nekajkrat sem govoril s prodajalci (prijaznost JE njihova vrlina) in pravijo, da je kvaliteta standarda padla. Rusi so zadovoljni z vsem. Logično, tam ni ničesar, tam je vodka, mraz, ogromna premoženjska razlojenost, prostitucija in kriminal. Ni harmonije in ni dinamike. Boš kozarec pomarančnega soka? Oooo izaprel bi iz mene, vroče mi je.
Prizor iz ulice. Vbistvu priročna zadeva, a kaj ko sem se ves čas sprehajal v poletnih natikačih. Uuu opazil sem, da so mladi moški, vsi lepi in okiteni, ob večerih vedno v dolgih hlačah. Zanimivo. Jaz za živo glavo ne bi dal nase dolgih hlač, kaj šele kavbojk.

Tole moraš prebrat. Gremo štirje Slovenci v trgovino z usnjenimi izdelki. Jakne povečini. Pokazali smo zanimanje za večji nakup. Šefeje kar zaprl trgovino in nas povabil v kletne prostore trgovine. Aaaa klima,... takoj ponudi truški čaj, kar je njihova navada. Proces shoppinga se je začel. Vsi štirje izberemo vsak svoo usnjeno jakno. Krasno. V tem nakupovanju sem pa res užival. Posvetijo se ti, pomagajo in so iskreni. Moja jakna je imela predolge rokave. Ni problema. Na licu mesta mi je prikrojil primerno dolžino. :) Vmes so ohlajene čajčke zamenjali za sveže skuhane. Postopek plačila pa je potekal kakšno uro. Debatirali smo o gospodarstvu v Sloveniji in Turčiji, o cenah bencina, o brezposelnosti in socialnem statusu. Res doživeto. Na koncu seveda "cenkanje alias barantanje", nakup in nasvidenje! Obvezno pa vizitka. Zavedajo se, da obstoječa stranka je največji profit maker.

Skratka... zaljubil sem se v Turčijo. Še bi / bom šel. Konec turške pravljice, prihod na Brnik in slovo od prekrasnih počitnic.

7 komentarjev:

Kreg pravi ...

Lepe fotografije.

Ales Hostnik pravi ...

Eee hvala ti.

Anamari pravi ...

O tale Turčija je še mene zamikala... zares lepe fotke ja ja pa tudi vidm da si vse skrbno poslušal... zares lepo.... komaj čakam Tunizijo... bomo spet kaj zanimivega brali in gledali...wiiii

maja h. pravi ...

ooo ... turčija. komi čakam, da grem spet.

Ales Hostnik pravi ...

Jaja... tudi mene vleče. Naslednjič pade kak Istabul - mesto zlata.

maja h. pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
Maja pravi ...

Čudovite fotke, lepo da ste me spomnili na zadnje počitnice, pred tremi leti v Turčiji!