Ales Hostnik

David Beckham kot blagovna znamka

2011-12-15T13:37:00.000+01:00

__________________

DAVID BECKHAM

__________________

Na zgornjem linku povzemam vsebino knjige, kjer avtor opisuje nastanek in razvoj, ustanovitev blagovne znamke David Beckham.

Andy Milligan: BRAND IT LIKE BECKHAM/ The story of how brand Beckham was built

Nekaj malega o meni

2009-05-11T08:30:00.003+02:00

fANfARA 2009 - foto video

2009-04-21T23:17:00.001+02:00

11. Slovenski turistični forum - Portorož

2009-03-15T15:31:00.002+01:00

http://www.slovenia.info/?ppg_foto_album=1134

Slap Savica - 1. mesto

2009-02-10T21:27:00.004+01:00

1. mesto na fotonatečaju TD Bohinj: Slap Savica.
http://www.bohinj-info.com/blog/?p=788

fANfARA 2009

2009-02-05T21:42:00.007+01:00

www.fanfara.net/

FUTUR 2008

2009-01-11T22:46:00.002+01:00

FUTUR 2008
2. MEDNARORNI ŠTUDENTSKI ŠPORTNO - INTELEKTUALNI TURNIR
Naročnik: Fakulteta za upravo

Kariera 2008 - Veličastne kariere 2

2008-12-19T11:33:00.009+01:00

Žiga Debeljak, MERCATOR

Zdeno Pavšek, VIATOR & VEKTOR

Riccardo Illy, ILLY

Leo Oblak, INFO NET

Aleša Kandus, MEDEX

Franci Pliberšek, MIK CELJE

Kariera 2008 - Veličastne kariere 1

2008-12-18T16:41:00.008+01:00

Lado Bizovičar, URBANO PLEME

Bine Kordež, MERKUR

Boštjan Auer, VZAJEMNA

Gregor Smrekar, HERMEST SOFTLAB

Janez Bohorič, SAVA

Tomaž Lovše, DINERS

Orenia Yaffet Yanai, GENESIS

Abstrakcija

2008-11-29T00:22:00.002+01:00

Nevidna roka trga

2008-11-18T13:50:00.002+01:00

V času finančne krize nismo ponosni na nevidno roko trga in jo kategorično očrnjujemo, da trga ne upravlja korektno. No ja, vsak po svoje. Vsekakor za vsako krizo prikoraka 7 debelih krav. Samo preživet je treba!

ŠSDMS - Volitve 2008 in internet!

2008-11-01T20:21:00.005+01:00

Okrogla miza je bila pravokotne oblike.

Tematika pa je bila povezana z internetom in volitvami za DZRS.

Ali je internet odločil volitve?

NE! Je pa precej olajšal stvari!

Jesenska...

2008-10-22T10:53:00.001+02:00

Bliža se Martinovo in zato prilagam fotografijo jesenskega navdiha.
Ena iz arhiva.

Zaskrbljenost nad borzo

2008-10-17T12:21:00.003+02:00

Zaskrbljenost nad borzo. Zazrt v temno prihodnost.

Fotografija posneta na predavanju Študentske borze - Gregor Koželj o borznem dogajanju.

Osamljenost

2008-10-01T09:22:00.002+02:00

2 fast 2 shopping

2008-09-25T13:21:00.001+02:00

Fotkano ob 21.00 pred trgovskim centrom. Vsi so drveli domov. Tudi ta.

Rezultati fotonatečaja - Občina IG

2008-09-25T09:53:00.001+02:00

http://www.obcina-ig.si/AKTUALNO/napovednik.html#foto

Pater James Manjackal, Kurešček 2008

2008-06-23T15:17:00.013+02:00

Foto kolaž:
Anton Košir, upravitelj Kureščka
James Manjackal, pater in pridigar
Anton Jamnik, škof
Tri generacije z isto mislijo v srcu.

ŠSDMS upravni odbor

2008-06-17T19:38:00.004+02:00

Upravni odbor ŠSDMS - Študentska sekcija Društvo za marketing Slovenije.
Fotografija objavljena tudi v MM - Marketing Magazinu

Slavoj Žižek, filozof

2008-05-15T21:27:00.009+02:00

Mladi in uspešni managerji

2008-05-09T18:28:00.005+02:00

Mangement Group je organiziral sproščeno in zanimivo okroglo mizo na temo MLADI IN USPEŠNI MAGANERJI.

Mladi Nejc, vodja projekta.

Peterica in moderatorka Monika.

Emil Tedeschi, ATLANTIC GROUP

Tadej Tufek, ADRIA AIRWAYS

Tadej Vidic, AVTOELEKTRIKA

Dejan Turk, SIMOBIL

Bernarda Trebušak, NAMA

Samozavestna, sexy, odločna, nežna, profesionalna in z občutkom za življenje!

Pri tej fotografiji sta možni dve razlagi:

- Ženska pusti v senci moške bele ovratnike.

- Beli ovratniki ženski ne pustijo dihat.

Monika Lapanja, YES

Posel vedno in povsod. Mobilnost in komunikacije.

Občutek za posel, občutek za družino! Simfonija se razvije šele v harmoniji.

Ko ženska botruje moškim pogledom.

Učili smo se od najboljših!

Bodoča... uspešna poslovna ženska, marketingašica!

Pomladansko prebujanje

2008-04-20T19:01:00.002+02:00

PS: A vidite srček na sredini fotografije, narejen iz senc drevesnih vej? =)

Študenti: NI SLUŽB! Podjetja: NI KADROV!

2008-03-26T21:06:00.013+01:00

Okrogla miza, kjer smo se pogovarjali o kontradiktorni situaciji, v kateri študenti pravijo, da ni služb, podjetja pa se pritožujejo, da ni pravih kadrov.

Moderator okrogle mize: Primož Hvala

Marjana Jazbec, MERCATOR

Barbara Zmerzlikar, MERKUR

Jana Pucelj, CERŠ

Marta Strmec, TRIMO

http://www.ssdms.si/

http://www.fanfara.net/

Aleš Lisac - Lisac&Lisac

2008-03-12T23:04:00.016+01:00

Poišči svoj USP in ga unovči na pravi način!

Unique Selling Preposition

http://www.ssdms.si/

http://www.fanfara.net/

Christian Mayer

2008-03-12T22:34:00.007+01:00

Christian Mayer / Ekonomska fakulteta - Trženje v športu

EnPro - PODJETNIŠKO MREŽENJE

2008-03-02T21:29:00.003+01:00

Tokrat fotoreportaže iz tretje okrogle mize EnPro : PODJETNIŠKO MREŽENJE žal ne bo, ker mi je fotič odpovedal. Ciril je rekel, da je šel zaklop. Bomo videli kaj porečejo na servisu. Ciril je fejst fant, zadnjič mi je posodil svojo 5ko. Tenkjuverimač! Naj bo tokrat zgolj napovednik.

FANFARA - Študentska marketinška konferenca

2008-03-01T15:14:00.006+01:00

EnPro - POSLOVNI ANGELI

2008-02-29T09:59:00.018+01:00

Slobodan Sibinčič. Kdo bi v tem primeru koga lahko financiral? :)

Blaž Kos. Zazrt v prihodnost.

Iztok Lesjak

Jure Mikuž in Valentina Lozar

Faster, harder! Biti podjetnik!

Podjetništvo včasih tudi utrudi.

=) Se ga spomnite? Zabaven fant!

Imam idejo! Bi me financiral? Hmm, da razmislim.

Poslovni angel, vliva pozitivo med bodoče podjetnike.

EnPro - BITI PODJETNIK

2008-02-22T19:36:00.016+01:00

Enej Kuščer

Jernej Čopi

Petar Vasić

Dejan Romih

Andrej Jereb

Moderatorka

Oni vedo zakaj!

Robert Rolih, USPEH.COM

2008-02-19T17:16:00.012+01:00

Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije ŠSDMS je zopet organizirala odlično predavanje z vrhunskih predavateljem Robertom Rolihom.

- Cenite svoj čas!

- Izklopite vse moteče piskajoče signale vaših komunikacijskih programov!

- Občutek za pomembnost!

- Poglobite se v literaturo svojega področja!

- Zakaj ne bi že danes odgovoril na mail?!

Sam...

2008-02-06T13:07:00.000+01:00

PIRAN by night

2008-01-08T14:11:00.001+01:00

ABSINTHE Supreme

2007-12-25T11:20:00.000+01:00

Aleš Hostnik ©

OVCA IN KRAVA, Festival Kalidays

2007-12-01T11:23:00.000+01:00

Vabljeni na ogled bloga kreativne ekipe OVCA IN KRAVA
Aleš Hostnik, Anamari Čeh, Primož Jakin, Anže Jenko
http://ovcainkrava.blogspot.com/

Organizator festivala oglasnih besedil Kalidays je
DRUŠTVO KALIDEJ

Franci Zavrl, agencija PRISTOP

2007-11-22T23:34:00.000+01:00

Študentska sekcija drustva za marketing Slovenije je povabilo gospoda Zavrla, da študentom ekonomije pove kaj o MOČI MEDIJEV. Odzval se je, bil zgovoren in povedal marsikaj "out of box" misli.

Kronično mi primanjkuje časa za lastno fotkanje, zato tokrat več fotk iz enega predavanja. Naj mi pride kdo podarit kakšno minuto časa.... :)

MAN

2007-10-31T12:40:00.000+01:00

Ko veliki MAN zagleda, svoje dostojanstvo v cestni mlaki deževnice.

...ali pa...

:: Rumena linija dostojanstva ::

Spomin na zvijanje...

2007-10-29T20:05:00.000+01:00

...posušene trave v bale :)

Star mlin, žito in fotografija

2007-10-04T13:56:00.000+02:00

Obisk starega mlina. Back to the basic, back to the nature.

Mlinski kamen.

Fotolov medveda. Tokrat žal ne.

2007-09-26T12:31:00.001+02:00

Polna luna, malenkostna pooblačitev, govorice o vsakodnevnem lomastenju medvedke z mladiči okoli "češplje", nastavljene hruške in jabolka po njegovi trasirani poti, izrazita želja so bližnjem srečanju skosmatincem,... na koncu pa nič. :( V jok in na drevo pa vse igrače sabo. Ah ne, bi bil pa fenomenalen občutek srečati medveda v neokrnjeni naravi nekje Bogu za hrbtom in še dvakrat zavito v neznanko. A tam je lepo, tam je čudovito, tam je ... zares "back to the nature". Hišna številka 1 in konec poti :) Igriva dva fantiča in gospodar, vesele narave zgovoren in vitežko pogumen. Bojda je že večkrat zrl medvedu v oči. Če ni bilo medvedke, sem slikal pa tale dva koštrunčka sredi ovsa.
Mlajši...

...in starejši.

Gasilska.

Prav posebno je bil prikupen tale navihanček, fotogeničen in sila prijazen.

Čakamo medveda.

Vmes pa malo skačemo čez skakalnico. Sevda popolnoma neustrašno, da bi padli.

Včasih je potrebno popraviti otroški izum.

Vsi smo čakali medveda. Neustrašna muca nas je le mirno gledala in bohotila svoj šarmantni kožušček.

Pa poglejmo, če se kosmatinec kje skriva.

Luna se že dviga, svetloba prihaja. V popolni temi je pa strašen občutek. Vsak gib te asociira na kosmato zver.

Takole nekako je izgledal prizor, brez medveda. :)

Super avanturca. Mogoče ga ujamemo kdaj drugič.

Stična 2007 - srečanje mladih Slovenije

2007-09-17T09:27:00.001+02:00

»Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!« (Jn 13,34)

Ali je ljubiti sploh mogoče?
Vsak človek v sebi nosi hrepenenje, da bi ljubil in bil ljubljen. Kljub temu pa je ljubiti težko in pri ljubezni se srečujemo z mnogo zmotami in neuspehi. Marsikdo celo dvomi, da je ljubezen mogoča. Toda, ali se smemo kljub čustvenim primanjkljajem in razočaranjem ravnodušno prepustiti misli, da je ljubezen utopija in neuresničljivi sen? Nikakor! Ljubezen je mogoča in namen pričujoče poslanice je pomagati v vsakem izmed vas, ki predstavljate prihodnost in upanje človeštva, prebuditi zaupanje v resnično, zvesto in močno ljubezen, v ljubezen, ki ustvarja mir in veselje, v ljubezen, ki ljudi povezuje in jim omogoča svobodo in medsebojno spoštovanje.

Pogled v Cerkev.

Pokopališče.

Hiteli so pred oder, hiteli so v središče, hiteli so k pesmi in prijateljem, ... hiteli so v Stično! Razdeljenih je bilo okoli 7000 brošuric, vendar bi rekel, da je bilo še več mladih.

Podarim objem. Vsi si vedno želimo, da smo toplo in prijetno sprejeti. Vsak obiskovalec Stične je prejel objem. Tako se je vse skupaj začelo že zelo veselo in prijetno.

Moški predstavniki podeljevalcev objema. :)

Mlada skavtinja v družbi svojega spremljevalca.

Zvrstilo se je škofov da jih niti v 24mm objektiv ne dobiš vse. :) Njihova lokomotiva pa je na fotografiji.

Baloni v smislu gesla, prijateljstvo in nasmeh pa je posledica tega.

Tujci v Stični. Govorili so sicer nemško, vendar so od daleeeeč.

Gospod škof Peter Štumpf med pridigo. V ozadju same rdeče čepice, ena bela in ena s posebnim čarom; kot poslanec papeža.

Robert Friškovec med nagovorom. Tip je legenda. Poleg njnega je sveča obdana s samimi željami in mislimi. Letošnja nabirka je ša za dom, za ljudi po prestani kazni. Zbralo se je več kot 3300€. Hvala vsem. Kdor bi želel pomagati pri gradnji oz. z sredstvi naj poišče Robija.

On ne gleda pred sebe in ne glede lepoto in blišč, on gleda ljudi na obrobju, zavržene in pozabljene. Na tiste on bedi jih poskuša odriniti iz kota in jih postaviti nazaj na pravo pot. Legenda.

Pozdrav miru. 150 duhovnikov in stisk rok. Naj mir dejansko postane prezenten in ne zgolj beseda in misel.

Mladi artist. V ozadju srce na stenah cerkve.

Žareči pogledi in optimizem.

Party time, ampak na način slavljenja Boga.

Jezus rocks. :)

A sem mogoče že omenil, da je tale tudi "happy"? :)
Vse pleše in slavi, nori in živi!!

Več info o Stični na:

http://www.drustvo-skam.si/sticna/index.php

Jabolčni sok, letos pa ga je nasulo...

2007-09-09T11:01:00.000+02:00

Ja, ne. Letos ga je bilo pa res too much. Thanx God, ampak dela je pa res velik. Prejšnja leta tam 80-130 litrčkov. Letos ga je nateklo 350 sočnih litrov. A kakšne imam prste? Kot da bi vrtal po zemlji, se udarjal po njih z macolo in jih dal najbolj nenadarjenemu slikarju porisat. Ampak to bo užitek ob pečenem kostanju in dobri družbi.

FOTO: wikipedia.org

Črno bela prošnja... Enigma.

2007-08-31T23:00:00.000+02:00

Sanje, upanje, strah, preizkušnja, prošnja, molitev,... Le kaj se skriva za zaveso naših misli? Kakšne barve je meglica v naših dušah? Kaj je naš motiv in kaj paralizator? Vernik ali ne, vsak ima svoj svet kjer se predaja rokam nadmoči, tisto kar mu pomeni zavetje je oklep sveta.

Mostar

2007-08-22T08:51:00.000+02:00

Kaj naj rečem? Kako naj začnem zgodbo? Ja, bil sem kar precej šokiran. Vse tiste vojne zgodbe iz balkana se zdijo sicer grozne, a te ne zarežejo v srčiko čustev. Prideš dol in imaš občutek kot da je še kak ostrostrelec na vrhu hriba in čaka ravno tebe. Požgano tu, porušeno tam, spet drugje napisi in zopet bližje obstreljene stavbe. Imel sem srečo, da sem temačne zgodbe Mostarja sličal direktno iz prve roke, od gospe iz Mostarja. Žal vdova! Vojna ji je prestrelila ne samo hišo, pač pa tudi srce. Izgubila je moža. Plača je taka, da bi jo sam zapravil v enem tednu. "Nikakvo". Ampak ljudje imajo vero, vero v boljše življenje! To jih drži pokonci. Bolečina neizbrisljiva, nezapolnjiva s čim lepšim, a pogumno srce in jeklena volja delata čudeže.

Pa poglejmo skozi okno. O ti mater... Vse je še naluknjano kot švicarski sir. Si predstavljaš, da si v bloku, trepetaš v kotu in poslušaš presketanje. Človek to ni dež, to je ratatatata v stranico tvojega bloka.

Ta fotografija se mi zdi pa svetovna. Gre za globoko sporočilnost fotografije. Ne pozabite, da je most povezava med muslimanskim in katoliškim delom Mostarja. Kaj hitro pa opaziš ženske odete v rute, muslimanke na nasprotni strani. Vbistvu si ne predstavljam tako dobro kako izgleda takšno sovraštvo in življenje v takem mestu. Miselnost, da pri njih ne bo vojne saj je mešanica verstev je bila zgolj izgubljena in utopljena iluzija. Zvok tankovskih gosenic, odmev granat in sliovito periodično ratata-tanje je oskrunilo tudi Mostarsko dušo. Most je bil porušen leta 1993 in dokončno obnovljen ter restavriran po starih načrtih v letu 2004.

Vsekakor pa naj bo tudi kakšna pozitivna. Ob našem obisku Mostarja smo naleteli ravno na skoke iz mostu. Pogumno! Višina je kar strahzbujajoča. Tudi Slovenci so bili med skakalci.

Banka. Oziroma ostanki nekdanje banke.

Umetniške slikarije v notranjosti.

Popisano, porisano, uničeno, zasmeteno, igle vsepovsod, ostuden vonj in sumljivi pogledi.

Mali fantič sedi dan za dnem na ulici in prosi za drobiž. Daš mu nekaj kar ti pade iz žepa in je presrečen, tebe pa gane kar v precejšnje globine tvoje zavesti. Ampak greš naprej in si nevede zatisneš oči.

Marija. Enake želje, enako upanje, enaka vizija, enake potrebe,... kot ti. A ona je bogatejša še za nekaj več. V sebi nosi poleg tega kar ti še neopisljivo in skelečo bolečino. Izgubila je očeta. Kako? Bil je ustreljen v policijskem avtomobilu, bil je policaj. Njen pogled sega skozi okno preluknjanega bloka s strašljivim stopniščem tja daleč čez oblake, tja v neskončnost. Pogreša svojega očeta, Slovenca. Ampak zoper tega ne more nič, lahko le stisne pesti in gre naprej.

Optimizen neskončen, a bridkost je plašč. Tatoo na njeni roki pa pomeni "oče". Ne pretiravam, ampak povem to kar človek začuti, ko se mu pred očmi vrstijo podobe in besede.

"Stop the war!" Malce fotografskega izživljanja in prikazovanja Mostarske zgodbe.

Izlet v Medjugorje. Kraj kjer so neskončne molitve vpile v nebo prošnjo po miru.

Križ. Jezus v podobi. Nad njim pa bedi Marija. Mati. Kaj čem goorit, saj fotografija vse pove.
Že iščem naslednji kraj kjer lahko se zgodba nariše kar sama. Hvala Mariji za dovoljenje za objavo fotografij.

In ostala je le sled in spomin

2007-08-17T23:41:00.001+02:00

Tunizija. Zgovorna in skrivnostna.

2007-08-17T23:37:00.000+02:00

Letališče Brnik aja pomota, letališče Jožeta Pučnika (fotografija v prejšjem postu) in obvezno jutranja kavica, kot del potovalnega rituala. Vedno za isto mizo, vedo na istem stolu. :) Let v mesto Monastir.

Letališče v Tuniziji. Monastir. Takoj sem začutil drugačnost. Dolge kolone in zmešani koktejl narodnosti, barv, veroizpovedi,... Obvezno ožigosanje s štampiljko v nov biometrični pasuž.Priznam, da so oči kar malce švigale naokoli zaradi tolike raznolikosti. Slikal sem zdolgočasenega uradnika, kako štanca štampiljke v potne liste, mrko gleda in samo nekaj potiho govori sebi v brk. Slike nisem objavil za sak slučaj, saj sem imel opravka s policijo zaradi tega posnetka.

"O sveta božja pomagavka, sedem križev in težav,..." kako to delajo s prtljago. Moji potovalki so odtrgali ročaj. To leti vsevprek in boom na tekoči trak, kjer vsi napeto čakamo na svojo prtljago.

Vožnja v Hammamet. Avtomobilov je sicer kar veliko, a razkorak med bogatimi lastniki hotelskih kompleksov in revnimi mimobežnimi posamezniki je izjemen. Muslimanski svet. Ženske zavite v rute. Tunizija najbolj liberalna muslimanska država. Še moliti jim ni več potrebno 5x na dan, saj vse molitve lahko združijo v eno večerno. Veljavnost ženska = moški kar je bil velik korak k ureditvi družbe.

Standard za voznike: odprto voznikovo in sopotnikovo okno, naslovnjena roka na avto. Bi rekel, da kar 95% avtomobilov zaznamuje ta simbol. Imajo celo neke vrste sporazumevanje z rokami. Svašta. Aja, da ne govorim, da sem se peljal po meni zdeče se dvopasovni cesti (sicer kaj je to obnova črt na cesti še niso vzeli pomoje) na kateri se brez problema peljejo tudi do 4 avtomobili vzporedno. Prehitevanje po levi in desni je vsakdanje. Je pa nekaj. Taksisti so zelo dobri vozniki. Res se ti sproži veliko adrenalina med vožnjo, a vseeno imaš nek varen občutek v tistih rumenih taxijih, ki jih je skoraj polovico voznega parka. Za občutek je 8km prišlo 6 tunizijskih dinarjev kar znaša 3,5 evrskega premoženja.

Ženske zavite v rute (se opravičujem, ker se ne spomnim točnega izraza za to) se kar precej skrivajo, če pa se ne, pa za njimi hodi kak temnopolt možakar, črnih obrvi, peklenskih oči, z odpeto srajco in še s kakšnim prijateljem, tako da te je kar malce strah fotografirati direktno tako gospo. Sej ne rečem, mogoče bi lahko kakšni rekel, pa mi je bilo malce nelagodno.

Tunizijski stari ata ob jutru nadzoruje promet in si ogleduje kaj se dogaja. V ozadju pa pripravljajo tržnico za prodajo lubenic in melon. Posnetek narejen na ogromnem rondoju.

Temperature se vrtijo okoli 45 stopinj in zato mora evropski človek neprestano nekaj piti, sicer lahko kar hitro postane utrujen. Tega se zavedajo tudi stanovalci v najbolj trgovsko pomembnih uličicah, kjer ti lahko prodajo tudi plastenko vode iz posode z ledom. Sicer izgleda kot da me pozdravlja, v resnici pa me je nagnal in v zameno želel še denar. Itak sem mu dal tisti dinar, ker sem ga že čist vsakemu. Kar je na tej fotografiji malce neokusno je to, da morajo otroci v že zelo mladih letih delati po cele dneve, da lahko preživijo. Povprečna plača je 250€. Koliko pa je v Sloveniji? 800€?

Nekaj za ženske predstavnice. Vsekakor je usnjenih natikačev, copatov in nasploh izdelkov iz usnja kar veliko. Vsekakor pa je na tunizijskih tržnicah potrebno nujno "scenkat" oz. zbarantati za do 5x, 6x nižjo ceno kot ti jo postavijo. Pa še bo obstajalo vprašanje če nisi plačal več kot nekdo drug. Na koncu se ti zdi smešno, a tako je.

"Hello. English? French? Deutch? Ruski? Slovenija. Oooo Slovenija, non capitalist. My friend. Come into my shop. No thank you. Just kuken my friend. No, no thanks. Mister, do you know what does agnopiescklk mean in english? No. Ok, come into my shop and I show you. Take your time. I will not buy anything. Mister, just look, just kuken" Tako nekako poteka dialog pred vsako trgovinico v dolgi ulici. Uporabijo vsemogoče načine, da te spravijo v trgovino kjer te potem poskušajo prepričati da kupiš kakšno reč. "How much is this? Hmm 100 dinar just for you my friend, just because you are Slovenija. No, no this is to much. Bye. No, no wait mister. 80 dinar. No, no. What is you maximal price mister? I give you 10 dinar for this. 10 dinar? Don't kill me. Sabotage. Ok bye. No, no mister. how much you can give. I said 10 dinar. Ok mister 60 dinar, good for you, good for me. No, bye. Mister please, don't go. Mister 50 dinar. No, I give you 15 dinar that is my maximal price. Nooo, sabotage,... Ok, bye. Mister 40 dinar.... 30 dinar mister.... Ok I give you 20 dinar. No let's say 30 dinar. No 20 dinar or nothing. OK mister, just because you are my friend and come from Slovenija, non capitalist." Evo točno tako izgleda nakup. Sicer imaš slabo vest kako zelo si zbil ceno, a zanjga je to še vedno zaslužek. Enega bogatega Nemca "nategne" drugemu da lahko isto reč skoraj zastonj. Ni računa, ni davka. je zgolj barantanje in uživanje arabske tradicije. Tu vidite kako dva turista kupujeta pladnje, na katerega ti pred očmi vkleejo njihove motive. V očeh trgovca pa lahko vidite točno to kar sem vam tu napisal.

Mešanje ameriaknizacije in preteklosti. Ponujajo ti kokice na vsakegm tretjem vogalu ulice.

Sem šel na večerni dogodek uprizoritve tradicionalne tunizijske poroke. Resnici na ljubo mi je od vsega dogodka ta fotografija še najbolj cool. Saj imam ženske v tradicionalnih oblačilih. Ampak sem bil kar malo razočaran nad vsem skupaj. Čist industrija.

fotografija nastala v oazi Chebika. Kjer kopljejo minerale potem pa jih takole prodajajo tujcem.

Zopet prizor iz ulice. Mali se mi je zasmilil. Sem govoril z jegovim nekaj let starejšim bratom in je rekel, da mora delati, če želi preživeti. Mali s kladivcem in šilom vkleše ime v krožniček z ornamentom, direktno pred očmi turista. Dal sem mu en dinar in ga fotografiral. Potem pa sem šel naprej po nakupovalni ulici. Njegov oče in hkrati lastnik trgovine je pritekel za mano in mi stiskal roko ter se mi zahvaljeval. Takrat me je pa kar malo stisnilo. Jaz doma sfrčkam 10, 20 50 € za totalne traparije, tu pa je oče vidno srečen ko dam njegovemu sinu 1 dinar. Noro.

Ostanki starega mesta Kartagina, preden je prišla invazija Rimljanov in so uničili vse, zažgali in vsako opeko oziroma kamen poravnali s tlemi. Za nameček so vse rodovitne pokrajine posuli s soljo, da ne bi nikoli več kaj rodovitnega zrastlo. A to še ni vse...

Čez 100 let pridejo Rimljani nazaj in naredijo svoje novo mesto, novo kartagino s svojo kulturo. Prizor posnet pod enim obokom na ruševinah starega rimljanskega mesta Kartagina.

Rimljanski amfiteater, tretji največji na svetu, takoj za Kolosejem in tistim v Veroni. Granate 2. svetovne vojne uničile del amfiteatra. Sredinski temen pas so bila kot nekakšna vrata kamor so pometali razkosane gladiatore. stranska dva manjša pa kot vrata kjer so živali prihajale na površje.

Hodniki pod tribunami. Veličasten, a skrivnosten.

V podzemlju. Pod prizoriščem masakra. pogled navzgor, proti svetlobi, ko so se zgornja vrata odprla, so notri padala razčetverjena trupla, vse skupaj pa je prelila kri. Shrljivka.
Neustrašni gladiator. Ja valda, ne me sezuvat. :)
Mesnice! To kar ob glavni prometni cesti, na vročini. Brez problema. Koliko želiš? Dva ali tri kose? za grill ali za omakco? :)

Kamelja glava čaka na kupca. Konec delovnega dne.

Slavni metin čaj. Prideš iz puščave, popiješ takle kozarček vročega, sladkega metinega čaja in si prerojen. Neverjetno, a resnično.

No, tole je pa "sodobna" bencinska postaja na jugu Tunizije. Tunizija sicer pridobi dovolj bencina za to kar potrebuje. Cena bencina za liter je 1,1 dinarja. Na jugu pa prebivali kupujejo bencin v Libiji za 0,2 dinarja in ga v Tuniziji prodajajo za 0,5 dinarja. Sicer države ve za to, a jim pusti, da vsaj malo zaslužijo.

Bencinska postja.

Troglodidi. Stanovanja izkopana v zemljo. Sredi ničesar, kjer vročina nažigo ko prasica, kjer ne vidiš konca, kjer ni vode živi še približno 500 družin ki živijo v takoimenovanih troglodidih. Kot neke vrste vrtače ki imejo rove.

Pozdrav gazde. Nekaj teh družin dovoli prihod turistov, saj tako nekaj zaslužijo.
Spalnica.
Žensa melje žito.
Shramba.
Otroška soba. Ravno pri učenju matematike, resno.

Pokrajina kjer so snemali film Star wars.

Poziraje.... Veter pa mi je nažigu v ledvica da sem skoraj iz kamna padel.

Tipično naselje sredi... ničesar.

Palmice.
Sahara Douz. Sem kot pravi jezdec kamel. Pripravljen na karavano.

Fotka vodiča, potem pa fotoaparat takoj v ruzak. Je bil blag vetrc in to je direkt smrt za fotoaparat. Poslikal sem še druge člane moje odprave, mene je pa itak fotkal lokalc, kjer sem potem kupil fotko. Murphy obstaja, je baterija ixusa prekinla življenjsko pot ravno ko smo zajahali dromedarja - kamelo.

Sončni vzhod na slanem jezeru "Šotelžerit". Ne znam napisat. Takole nekako se izgovori. V prvem planu pa je saharska vrtnica, ki je narejena iz peska in soli. Kar vidite v daljavi je slano jezero. Lahko je vse poplavljeno, lahko je samo sol in pesek.

Vožnja z jeepi. Ničhudega sluteč zagledaš znak, da je potrebno previdno voziti, ker so v bližini kamele. Kamele imajo odlično orientacijo in ko jo trgovci spustijo v naravo se gibljejo samo v radiju 6 km. Zdržijo pa tudi do pol leta brez hrane, če dobijo vodo.

Ja a ni srčkana?! Slikano iz jeepa.

Kot pri nas ovce in krave, pri njih kamele. Juhu.

Kaktusi. Veliki do 3-4 metre te spremljajo ob cesti. Sadež vijoličaste barve je užiten. Sem ga probal. Full fajn, samo veliko pešk ima.

Ulični modrijani. Edini napor v celem dnevu jim je, da se prestavijo v senco, ko posije sonce. Ves čas pa klepetajo. Imajo pa super navado. V kolikor se skregajo, se kregajo toliko časa, da pridejo do rešitve, si po koncu podajo roke in nadaljujejo klepet. Če bi to vsi delali, ne bi bilo vojn. Ali pač.

Mrkogledi prebivalec v oazi. Slikan sredi moške družbe. Ko so me opazili so me začeli opravljati in grdo gledati. Pff pa me ni bilo več pred njihovo obličje.
V levem kotu fotografije vidite grobnico imenovano Maribu. Tu so pokopavali veljake, ki so ustanovili mesto.

Prizor iz "botaničnega vrta" kraju Žerit. Uprizoritev obiranja dateljnovih palm. Fenomenalno je to, da je je fant povzpel po palmi kot opica in se spustil na tla po palminih listih.

Fatimia roka kot trkalo na vhodnih vratih. Fatima je bila hči Mohameda, če sem si prav zapomnil. To predstavlja srečo.

Izjemno zanimivi portali. A sem se prepozno spomnil, da bi jih že prej fotografiral, tako da jih je le nekaj malega.

Palmiceeeeee. :) Finito! Drugo leto pa... Popotovanje po Grčiji pomoje.

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana

2007-07-27T23:21:00.000+02:00

Psi lajajo, a karavana gre dalje. Nekako tako bi opisal vse te veleumne ceremonije v zvezi z preimenovanjem letališča. To je fotografija numero uno iz popotovanja po Tuniziji. Fotografska reportaža sledi v kratkem.
A sonce je posijalo ravno v imenu. Najverjetneje mora biti tako. :)

Ohladitev

2007-07-16T19:47:00.000+02:00

Še dvakrat grem spat in grem v Tunizijo. Hammamet. Safari. Vročina. ... Fotografija reke Iške. Ohladitev točno takih razsežnosti kot jih potrebuješ pri 30 stopinj plus.
Lepe počitice vsem mojim bralcem!

My sweety sister Manca

2007-07-12T12:43:00.000+02:00

Sprehod, fotoaparat, sonce in Vitotov objektiv 50mm 1.8 To je bilo smeha. Nato pa še večerna pijačka z družbo.

Oratorij 2oo7 - Ig

2007-07-02T15:17:00.000+02:00

Zadnja šolska ura, zadnje srečanje s sošolci, spričevala, sladoled in gas domooooov. POČITNICE!
Približno nekaj takega se podi po glavah otročkom iz osnovnih šol. Na Igu tudi letos ismo pozabili na Oratorij. Teden skupnega bivanja v okolici cerkve, v župnišču. Oratorij je pojem kjer se združi dvorišče, igre, prijateljstvo, sproščenost, vzgoja in svetopisemska zgodba. Ob 9.00 se otroci zberejo v krogu na župnijskem dvorišču, zapojejo oratorijsko himno, dvignejo simbolno zastavo, se priporočijo Bogu in odhitijo veselo in razigrano v dan poln doživetij. Vse skupaj se nadaljuje z igrico na določeno temo iz Svetega Pisma, katehezami, ustvarjalnimi delavnicami, malico in organiziranimi skupinskimi igrami.

Jutraje zbiranje v krogu; krog simbol povezanosti.

Med petjem oratorijske himne animatorji dvignejo zastavo.

Vroče je, kratke hlače in kratki rokavi, sandalce in klobuček.

Otroci so se učili ročnih spretnosti od izkušenih animatorjev. Kot npr. vrezati blago za predpasnik :)

Ekola in že šivamo. Malce so boječi, ampak počasi in vztrajno. Animatorji odlično opravljajo delo učiteljev, motivatorjev in prijateljev.

Otroci so tudi vžigali v les s pirografi, delali odlitke iz mavca in drugih umetnih mas za likovno in kiparsko izražanje. Kuharsa delavnica je pripravila odličen posladek za k malici. Ustvarjalna likovna delavnica pa je barvala kamne in v kamen poskušala vliti živi bit, otroški in zgovoren.

Malica,... vsi v vrste in lepo počasi eden po eden...
Ta najbolj pridni....

...in ta ajbolj "živahna" fantiča.

Kitara je obvezni spremljevalec oratorijskih dni, prepevanje, ploskanje in še ekrat prepevanje je vsakodnevna sestavina oratorijske mavrice.
Odloži fotoaparat pa igraj z mano najboljšo igro na svetu Monopoli.

Zunaj je tako vroooče, prosim nekaj mrzlega. Lučko, sok, kornet, ... karkoli, samo da se ohladim.

Nagajivi jeziček in navihani deklič.

Namizni nogomet - zimzelena, legendarna in nadvse priljubljena statusna igra oratorija.
Medtem ko nekateri letajo vsepovsod, drugi se igrajo in žogajo, spet tretji klepetajo,...
nekateri pa pogrešajo mamico. ne skrbi deklica, kmalu bodo prišli starši. Pridi greva med prijatelje, se bomo žogali. Jaaaaaa.

Oratorij je nadvse koristno preživljanje počitniških dni za otroke. Spoznaš veliko prijateljev, naučiš se ročnih spretnosti, cel teden se ti neskončno dogaja, greš na izlet, imaš se fajn in uživaš. Ne pozani pa, da te On vodi in čuva na vsakem tvojem koraku.

Tako nekako... V četrtek imam še zadnji izpit in sem si odtrgal eno urico, da sem vsaj malo zaslišal tisti legendari zvok "škljoc" :)

Sonce, dež, sonce, dež, sonce,....

2007-06-27T17:06:00.000+02:00

Pa naj se tam gori že odločijo kakšo vreme nam bodo namenili. Nekako me tale vremenski mix dela živčnega. No, ampak pozitivna stran vsega tega pa je tale fotografija, ki nastane ravno v precepu dežja in sonca.Zgradba pod mavrico je Osnovna šola Golo. V hribih ja. Sicer ne vem če je slovensko šolstvo ravno stacionirano pod mavrico (nedefiniranost bolonjskega sistema) je pa vseeno lepo pogledati tak prizor, sploh če se zavedamo, da v to zgradbo hodijo otročki od prvega do četrtega razeda.

God, help them, please!

2007-06-23T21:47:00.000+02:00

Sobota in z njo sobotna priloga. Redko se spravim brat tiste dolge zgodbe, a vendar danes sem eno prebral takoj. Gre za zgodbo o sužje-lastniškem odnosu med delavci in delodajalci na Kitajskem, v številnih ilegalnih opekarnah. Kitajska kot zgodba o uspehu, vsemogočna nad 10% gospodarska rast in oh in sploh razvijajoča se dežela... skriva v sebi gadje gnezdo strahu, ponižanja in razvrednotenja človekovega dostojanstva. Nekaj gnilega je med tisto družbo, tam na vzhodu. Daleč stran od Slovenije mogočne stavbe, tovarne in ne vem kaj še raste kot šampinjoni v toplem in vlažnem okolju. Kaj pa je primarni element vsega tega? Opeka. Članek piše o opekah, ki jih ustvarjajo krvave, bičane, trpinčene in izumučene roke. Ljudje imajo kos kruha in kislo juho. Ta članek je dejansko "šok terapija".
Človek ne more verjeti, da to dejansko obstaja. Mislil bi si, da prebiram vesti o dogajanju iz časa industrijske revolucije... Lahko bi pisal in pisal, pa raje prosim Boga, da naj udari tam kjer je potrebno in blaži rane tam kjer krvavijo. Fotka je nekaj na to temo. Rožni venec sem našel obešen v kurilnici, kjer ga je oče obesil. On rad zbira zgodovinske predmete. Prav ta "molek" ima izredno zavidljivo starost. Nisem verski fanatik, ampak vsekakor, po takem branju sem si zaželel, da Bog, Alah, Buda, Šiva,.... kdorkoli že pač... pomagajo tamkajšnjim ponižanim otrokom in možem.

To so zgolj na kup nametana občutja ob branju besedila.

Time Of Our Lives

2007-06-19T13:42:00.000+02:00

Pleh in nežne rokice

2007-06-18T11:57:00.000+02:00

Se še spomnite vaše hoje pri enem letu starosti? Sigurno ne! Zagotovo pa ste že videli kako hlačajo in racajo takile majhni drobižki. Ne moreš, da se ne bi nasmejal in bil dobre volje. Ob takih trenutkih vsekakor prav pride fotoaparat. Človeka popolnoma prevzame nedolžen otroški nasmeh, žareče oči, rokice pa polne krhkosti in raziskovalnih gibov. Sweet!!!

Spominska fotka pred začetkom dirke.

Počasi in vztrajno. V kolikor mi bo fotograf pomagal, bom pa sploh čist vesel. :)

Aaaa... Joj kako je visoko tale kljuka. Prepričan sem, da mo bi uspelo. Ej stari, a lahko en krog? Bom prec nazaj!

Juhuhuhuuuuuu... jaz sem pa avtučka vozil...

Plesalka Ana Delo

2007-06-12T10:53:00.000+02:00

Pozdravljeni bralce bloga. Včeraj sem odbrenkal izpit TRŽENJE STORITEV pri profesor Iči Rojšek. Moram rečt, da je bil ta predmet res zanimiv in koristen. Samo če se orientiram na sestavo BDP-ja v Sloveniji, mi je hitro jasno, da je delež storitev v slovenskem BDP-ju cca. 60% in da vse teži precej k storitvam. Objavljam fotografije iz moje prve uporabe objektiva Canon 24-70/2.8 na snemanju za intervju v reviji City Magazine. Mladenka Ana Delo, simpatično bitjece da je kaj, je odlična plesalka. Uči orientalske plese. Si lahko mislite, da sem nadvse užival :) Nažalost sicer pred mano ni nič zaplesala, je pa bil užitek na samem snemanju.

Tukaj se vidi pa še mene. Malo za hec.

Obnova Ižanske ceste

2007-06-08T19:30:00.000+02:00

Kaj naj rečem?!? Končno!!! Zares, končno so se spomnili obnoviti "Ižanko". Cesta se nagiba skupaj z zemljino krivino, razpoke kot v zemlji, ki dva mesca ni začutila dežne kapljice, iz asfala imamo pravo ižansko floro,... Naj fotografije povedo o kritični situaciji.

Odstranjevaje uičenega in dotrajanega asfalta.

Mad Max. Stroj oskrunil spokojnost narave.
Atomski vek in pohod pobesnelih strojev na barjanska tla.

Omejitev hitrosti na 60 km/h, normalna povprečna hitrost (kadar ni radarjev) 100-120 km/h. Tokrat zares omejitev vredna omembe, sicer si ob amortizerje. Sam sem jih že menjal.
Omejitev velja tudi za divje živali :)

Pozor, lučke ne delajo!

Katastrofa na cesti, po kateri vozi narod vse od Iga do Kočevja.

Tokrat gre zares. Ni prehoda.

Drama sredi barjanskih travnatih površin.

Obvoz se vleče kot jara kača. Tam kjer si lahko rolal, tekel in kolesaril praktično brez skrbi, tam se premika avtomolistična karavana, "highway breaks the peace"

Wtf... V ozadju ižanski ponos - Krim - a pred njim propadajoča cesta. Tu naj bi se peljal Bill Clinton, ko je bil na obisku v Sloveniji.

Romantika ob cestišču.

Romantika 2. del.

Žajfasta foto novela se končuje.
Sožitje krhke travice in robustnega nagubanega asfalta.

Dež me je nalival vsake 10 minut.

Tukaj z rolerji? No thanks!!!!

Ožilje ižanske ceste.

Verjamem, da je ižanska cesta pojem zase, vseeno pa je sramota!!! Good luck!

In memoriam: BAR 2 - Epizoda 1

2007-06-05T12:01:00.000+02:00

Reality show. Hmm. Za moje pojme new age trikotnik psihologije, marketinga in socializacije. Kaj imam jaz tu? 3 meseci intenzivnega fotografiranja, 3 meseci palete čustev, 3 meseci spoznavanja nastajanja reality showa, 3 meseci... resničnostnega šova. Izurjen tandem Aleš Hostnik in Vito Zgonc je 3 mesece zamrzoval trenutke za ljudstvo željno resničnostnih zgodb. Ob mapi s fotografijami bi vam lahko napisal celostransko zgodbo. Kdor je delal na kakšnem tako obsežnem projektu ve, da je to pisan mozaik, dramatičen labirint in lepljenka iz raztrganih koščkov pisanih revij. Malce poetično, pa vendar.

Ne boste verjeli, še vedno je izpitno obdobje in še vedno me čaka gora literature. Zategadelj zgolj fotografije iz arhiva. Brskam v ogromni mapi z naslovom BAR2. Postal vam bom nekatere fotografije, ki se meni zdijo zanimive in morda celo niso bile objavljene. Fotografije bodo prijalaje na blog kontinuirano.

Naletel sem na fotografijo, ki me je zelo nagovorila. Barovci so šli na zdravniški pregled. Odvzem krvi, za mnoge strašljivke, za nekatere srhljivka, so pa ljudje, ki to mirno prenesejo. Meni osebno tudi ni ravno prisrcu takšno poseganje v moje telo. Tokrat, v tej obliki sploh ni važno katera BARovka je to. Poanta je v zgodbi fotografije. Tale zdravnica je bila sicer prijazna ampak roke so se ji tresle še bolj kot kakšnemu revčku pred javnim nastopanjem. Vidla je pa tudi bolj na pol. Skratka, še mene je srh preletaval. Škoda, da ne moremo kri darovat kar preko elektronske pošte in bi jo dodali kot priponko. :)

Ok. Takole se je pa vse skupaj začelo. Prva naloga, prva reportaža. Uuu lažem. Pred tem sem fotkal Gasperja v bolnici, barovce skupinsko in stanovanje z podrobnostmi za PR potrebe. Kmalu za tem so tovrstne fotografije poplavile revije in časopise, seveda je v ozadju povsem kapitalistični namen. Homo racionalis, kakopak!?!
Zbor ekipe ob 5.00 pred stavbo POP TV" Ekipa se je v precej zglednem času zbrala, izjemno zgodnji uri navkljub. BAR avto odpelje in se ustavi pred stanovanjem. In kaj sledi? Tako kot to jutro, tako je bilo vsakokrat, ko so imeli izlete, naloge in izzive v jutranjih urah. Po svoje logično, saj so delali do jutranjih ur. Ampak vseeno dolgo in dolgočasno čakanje pred stavbo in razdiranje praznih šal, zmrzovaje pred vrati ter pogovori nevredni počenega groša niso bili ravno človeku pogodu. Ampak kaj hočemo, to je magični pojem "reality"!
Skratka. Sedimo v avto in se peljemo proti Kopru. Gašper je dobil nalogo biti gasilec za en dan. Izbrali so ga gledalci. Naj vas spomnim, imel je poškodovano koleno. Neizpodbitno drži, da mora biti gasilec v kondicijski pripravljenosti. Ravno zato je Gašper moral opraviti jutranji tek, fitnes trenutke, poligon lekcijo in izobraževalne minute. Je poba nekajkrat kar pošteno moral zadihat.

Spoznavanje z gasilskim aa-uiuiuiuiuiuiu-uuu voznim parkom. Odpri pokrov, razpelji cev, odvij ventile, drži močno, .... Nekaj v tem smislu je bilo moč slišati. Ne spomnim se več kaj je bilo povedanega glede reakcijskega časa, vendar slišal sem, da ima Ljubljanska brigada cca. 60 sekund za izhod. Verjamem, da je bila tole kar težka naloga za Gašperja. Spuščati se po gasilski "štangi", nositi težko opremo, dihati kisik iz bombule. Že skoraj na koncu ... Takrat pa četudi verjetno ne bo priznal, se je kar malce "usral". Klic, sporočilo, panika, pfff in že smo na poti. "Gašper, zares gre, z nami greš!" Garaže se odpirajo, sirene tulijo BAR ekipa pa v nizkem štartu. Z nadvse tulečimi sirenami in utripajočimi lučmi smo drveli po avtocesti, skozi križišča, čez rdečo luč in polno črto. Viu-viu-viu-viu. BAR avto pa za njimi. Noro dober občutek. Prišlu smo "nekam", kjer je dejansko gorela hiša in dim se je valil na okoli. Akcijaaaaaaaa. "No, Gašper, vidiš takole nekako potekajo naše reševalne akcije. Tole je bila zgolj vaja in plastična 3D ponazoritev našega dela z dvignjenim adrenalinom." Skupinsko fotkanje, poslovilne besede in šus proti Ljubljani.

Ta fotka je bila posneta nekje Bogu za hrbtom v divjini ob močvirnatem jezeru, zneznansko ogromno vlage v zraku in meglicami. Totalna divjina. Meni je fotka posvoje zanimiva. Naj pa vam povem še karakteristike fotografije. Fotoaparat Canon EOS 20D, čas 1/60, zaslonka f/2.8, goričnica 200mm, ISO 3200. Pa še fotkal sem iz roke in z nogami v blatu :) Posneto že proti koncu showa, ko sta bila samo še dva kandidata. Izmed preostalih dveh je bil mladenič na fotografiji moj favorit. Lahko vam povem, da je bilo mraz ko svina. Temno pa ko v rogu.

Hoja po žerjavici. Silhuete so BARovci. Njihov woodoo maestro jih je odlično zmotiviral. Sem se počutil kot pri indijancih. Vbistvu se poglobiš vase, umiriš negativno energijo in utrdiš vero v uspeh.

Negotovost se je stopnjevala. Oblak dvomov se je gostil nad njihovimi glavami. Bi ali ne bi? Imam dovolj poguma? Ufff. Na zunaj vsi korajšni, v njih bitu pa je odzvanjal strah.

Ritualni ples okoli ognja. Bose noge in misli tam daleč stran. Die Meditationubungen...

Vedno vse ozvočeno, posneto in zabeleženo. V oddaji reportaža dolga 3-5 minut, traku posnetega za 7-10 ur. Kilometri traku. Še dobro, da jaz lahko vsakič znova resetiram spominsko kartico :)

Kaj sledi...

2007-06-04T10:47:00.000+02:00

...vbistvu ne vem kaj naj dam gor. :)

Mogoče podobo nekega poletnega jutra izpred mojega okna.

Turčija 2006

2007-06-02T16:36:00.000+02:00

Odložite pisala, čas izpita je potekel! Tako se je zaključilo poletno izpitno obdobje. Makroekonomija 2 pri profesor Marjan Senjurju je naredila piko na i. A vam še nekaj odbitega povem?! Ležim na senzacionalni plaži v Kemerju, v senčki itak, ker je bilo 45 stopinj, pijem afrodizični koktejl, misli se barvajo in meglijo.... Skratka floating atmosphere. Zadet od sonca, od koktejla, od odklopljenih misli in počitnic se sprehodim do cyber caffee-ja tako malo počekirat, če so rezultati... Pulz se je dvignil, oči zažarele in sline so se pocedile ker sem pomislil na Effesa. Senjur, see ya! Bodi dovolj....

Naslednje jutro via Brnik. My first time na avionu. Odhod v Turčijo, natančneje Kemer. Prva fotka je iz letališča v Kemerju.

Takole izgledajo številni rastlinjaki iz ptičje perspektive. Turčija pridela dovolj hrane za vse državljane. Imajo hudo dobre namakalne sisteme, čeprav si tega ne bi mislil. Vozili smo se skozi praza prostranstva kjer je bilo miljaužnt obdelanih njiv in vsaka ima svoj namakalni sistem. Cool!

S to fotografijo sem želel poudariti izjemno pereč problem bipolarnosti družbe, razslojenosti oziroma podobo pred in za masko. Hoteli rastejo kot gobe po dežju, vsak dan kakšen nov. Res hotelov je pa res ogromno. Posnetek je nastal v Antalyi, kamor smo šli na izlet (eno uro vožnje iz Kemerja). Skratka, vidi se, kako močno je ta del Turčije odvisen od turistične panoge. Vse živi za to. Vendar temna plat zgodbe je barakarsko naselje, revščina in neumorno prodajanje kiča, balasta in cenene robe napihnjenim Rusom.

Tovrstnih prizorov je kolikor želiš. Izredno veliko je ječmena iz katerega delajo Jeni Raki. Če kdo ne ve kaj je to, naj vam povem da je podobno Uzotu, Sambuki,... Janež cveti belo in tam so prav plantaže janeža. Na fotografiji lahko vidimo izrazito feralitno prst, polno železa.

Pamukale. Naravni spomenik, samodejni arhitekturni in umetniški vrhunec :) Se še spomnite posodic v Postonjski jami? No to je popolnoma ista zadeva, samo da je na površju. Od daleč vse skupaj izgleda kot vsemogočni kamnolom. Če se ne motim, je vse skupaj pod Unescovo zaščito, vendar ne bom dal roke v ogenj. Znamenitost si prihaja ogledaovat vsamogoča raja iz vsepovsod in ravno to je vzrok za oskrunjanje naravne dediščine.

Myra. V skalo izklesani grobovi. Oropani in zapiščeni. Poleg je ogromen amfiteater. Na takem kraju se ti misli malce zamrznijo, obrnejo in se introvertirajo. "Sem na nekdanjem pokopališču, tu so ljudje molili in gojili kontemplativni odnos do stvarnosti, do bližnjih." Ampak, včasih je grob zares veljal za nekaj mističnega. V Pamukalah je blizu naravnega apnenčastega arhitektonskega čudeža kar mrgolelo grobnic, izklesanih iz ogromnih skalnatih blokov. Se vidi, da tu že diši po Grški mitologiji, skrivnostnosti in mistiki.
Nogomet in borba za stranke. Večerni corso, trgovine in glavna ulica, lokali in velika platna kjer se gleda nogomet in pije Effes. Ne toliko zaradi nogometa, pač pa zaradi skorajšnjih spektaklov ob polčasih. Lokal pri lokalu. Turistov polno. A borba za vsakega gosta prežeta z erosom, predanostjo in smislom za show. Požiralci ognjenih palic, bruhanje ognja, turški ples po mizah, ples in šviganje okroglih lesketajočih ploščic na blagu okoli pasu... Žur!
Tkanine, tkanine, tkanine,... Prevleke za vzglavnike zares domiselne in kvalitetne. Luštno! Preproge. Izdelava na različne načine. Volna na volno, volna na svilo, svila na svilo. Cene od 50 do 50.000 €. Sprehajaš se po sobanah, kjer so stene prekrite s preprogami. Okoli tebe pa mrgoli prodajalcev, ki bi te na vsak način radi zvabili v svojo prodajalsko psiho kletko.
Sand city. Si predstavljate gradove Kralja Matjaža na Koroškem, kjer je vse narejeno iz snega? No, tukaj je vse narejeno iz peska. Res zanimivo. Všečen lightening, postavitev, motivi in sama ideja.

Prodajalci najverjetneje zlatnie, usnja ali tekstila, si ga jemljejo zares na izi. Takole se dva sosedna prodajalca ob dopoldanskih uricah krajšata čas z igro. Pijejo čaj, kramljajo in živijo s tokom časa.
Turčija dežela začimb in čaja. barve in vonjave. Okusi in skušnjave.
Pozdravček iz kraja Kemer. Hotel Turkiz, 5* Zares, splačalo se je!!!
Temperatura 45 stopinj. Vroče in tudi ponoči soparno. Na vsakem koraku ti ponujajo svež in naraven pristen sok iz pomaranč. ne daleč stran so nasadi pomaranč vrste Finike. Okusno! Zakaj je napisano v dolarjih? V Turčiji mrgoli Rusov. Bogati debelušni beloritneži pridejo in pokupijo pol Turčije. Napisi, cene, pozdravi in ogovarjanje prodajalcev... vse v ruščini. Ampak, nekajkrat sem govoril s prodajalci (prijaznost JE njihova vrlina) in pravijo, da je kvaliteta standarda padla. Rusi so zadovoljni z vsem. Logično, tam ni ničesar, tam je vodka, mraz, ogromna premoženjska razlojenost, prostitucija in kriminal. Ni harmonije in ni dinamike. Boš kozarec pomarančnega soka? Oooo izaprel bi iz mene, vroče mi je.
Prizor iz ulice. Vbistvu priročna zadeva, a kaj ko sem se ves čas sprehajal v poletnih natikačih. Uuu opazil sem, da so mladi moški, vsi lepi in okiteni, ob večerih vedno v dolgih hlačah. Zanimivo. Jaz za živo glavo ne bi dal nase dolgih hlač, kaj šele kavbojk.

Tole moraš prebrat. Gremo štirje Slovenci v trgovino z usnjenimi izdelki. Jakne povečini. Pokazali smo zanimanje za večji nakup. Šefeje kar zaprl trgovino in nas povabil v kletne prostore trgovine. Aaaa klima,... takoj ponudi truški čaj, kar je njihova navada. Proces shoppinga se je začel. Vsi štirje izberemo vsak svoo usnjeno jakno. Krasno. V tem nakupovanju sem pa res užival. Posvetijo se ti, pomagajo in so iskreni. Moja jakna je imela predolge rokave. Ni problema. Na licu mesta mi je prikrojil primerno dolžino. :) Vmes so ohlajene čajčke zamenjali za sveže skuhane. Postopek plačila pa je potekal kakšno uro. Debatirali smo o gospodarstvu v Sloveniji in Turčiji, o cenah bencina, o brezposelnosti in socialnem statusu. Res doživeto. Na koncu seveda "cenkanje alias barantanje", nakup in nasvidenje! Obvezno pa vizitka. Zavedajo se, da obstoječa stranka je največji profit maker.

Skratka... zaljubil sem se v Turčijo. Še bi / bom šel. Konec turške pravljice, prihod na Brnik in slovo od prekrasnih počitnic.

Mogočni trio: Bog, James Manjackal in Fotografija

2007-06-02T11:57:00.000+02:00

In nomine Patris et filii et Spiritus Sancti. Amen.

Fotografije zgoraj, pater James Manjackal in The Show Of Religion . Preglejte, mislite, sodite. GOD DOES EXIST!

Pozdrav!

2007-05-31T09:39:00.000+02:00

V orbito bloggarskih fotografov je mistični katapult končno izstrelil tudi mene. Majcena zvezdica, ki je sedaj nekje na mlečni cesti. V kolikor oste pasirali mimo mene v obliki kometa, planeta, zvezde, lune ali kaj podobnega, se ustavite pri meni na pivu, bomo razdrli kakšno močno ali pa zgolj obračali besede.

Bodi za uvod dovolj... V samem začetku bom na hitro odvil nekaj časovnih trenutkov od zadaj naprej. Ob srečanju s sedanjostjo, pa bomo furali naprej.

ARTHA - ART Hostnik Aleš